menu

Pomen reda, pravil, natančnosti in urejenosti gibanja na rezultate in poškodbe pri športu

 

14.1.2017

Pomen reda, pravil, urejenosti in nadzor nad spoštovanjem reda, kadar želimo zmanjšati neučinkovitost, lahko bolje razumemo s primerjavo dveh zelo podobnih športov, teka na dolge proge in hitro hojo, ki se med sabo razlikujeta po tem, kako urejeno je potrebno priti do cilja.

 

Ob raziskovanju deležev in pogostosti poškodb sem ugotovil, da so poškodbe pri teku zelo pogoste in so postale normalen del teka. Tekači zaključujejo kariero praviloma prezgodaj, imajo pogoste poškodbe in med svojo aktivno kariero pogosto trpijo bolečine tudi ko ne tečejo.Pri hitrohodcih je pa stanje dosti bolje.

 

Če analiziramo pravila teka, opazimo, da ta ne zahtevajo dober nadzor nad načinom izvajanja gibov, temveč gibanje urejajo proga od starta do cilja, pravilen start ter vpliv truda, vzdržljivosti in moči na končni čas. Večina verjame, da posebnega učenja tek niti ne potrebuje. Tekač večino časa posveča povečevanju vzdržljivosti in hitrosti. To povečuje predvsem skozi trud in boljše prenašanje bolečine, ki postaja vedno bolj sestavni del tako treninga kot tekem. Zavestnega učenja in izboljševanja veščine ter večanja znanja je zelo malo ali nič. Preverjanje profesionalnega športnika je omejeno na kontrolo krvi in urina.

 

Ko pa pogledamo hitro hojo, opazimo drug pristop: več pravil ki definirajo gibanje tekača, učenje giba ter močen in stalen nadzor nad hojo. Hitre hoje se hitrohodec uči več let in se pomembnosti kvalitete gibanja nikoli ne preneha zavedati ter izboljševati z vadbo. Hojo izboljšuje nenehno. Zaveda se, da več kot zna, več zmore, zato slabega vpliva hitre hoje na počutje ne pozna v meri kot to poznajo tekači. Pravila hitre hoje so točno določena in hitra hoja je edina atletska disciplina, kjer sodniki preverjajo ustreznost tekmovalčevega gibanja. Hitrohodec mora biti močno osredotočen na gibanje ter ga zavestno nadzorovati. Ena peta je vedno v stiku s tlemi in vsaj eno koleno iztegnjeno. Osnova tehnike hitre hoje so kontrolirani, natančni zavestni gibi. Noga, ki gre naprej, mora biti iztegnjena in taka ostati vso pot nazaj; pokrči in dvigne od tal se lahko šele, ko se teža prenese na nasprotno nogo. Ta urejenost ter spoštovanje urejenosti gibanja pripomoreta, da je poškodb v primerjavi z tekom nenavadno malo, gladkost, ritem in zavestnost pa so pravilo. Takšno gibanje vidimo tako redko, da nam je celo čudno in nenaravno. Kot tudi videti hitrohodca z slušalkami v ušesih.

 

Pravila hitre hoje zahtevajo od hitrohodca naslednje: center gibanja se iz stegen in meč ter stopal preseli v center telesa, medenico in prsni koš. Tako gibanje je veliko bolj usklajeno z strukturo človeškega telesa, je pravilno urejeno gibanje človeškega telesa. Primerno zgoraj opisanim razlikam lahko opazimo njihov vpliv na pogostost ter resnost poškodb pri hitrohodcih in tekačih na dolge proge.

 

Po raziskavi v San Diegu so z analizo 682 hitrohodcev ugotovili, da povprečen hitrohodec doživi eno resno poškodbo na 51,7 let, čeprav večina uporablja opremo, namenjeno za tek, in hodijo po asfaltiranih površinah.

 

Raziskovanje pogostosti poškodb pri tekačih na dolge proge nam pokaže sledeče stanje pogostosti poškodb v 1 letu:

  • STRES FAKTURE: 6 % tekačev
  • IT BAND SINDROM: 14 % tekačev
  • SHINSPLITS: 15 % tekačev
  • PLANTARNI FASCITIS: 15 % tekačev
  • POŠKODBA ZADNJE STEGENJSKE MIŠICE: 7 % tekačev
  • AHILOVA TETIVA: 11 % tekačev
  • TEKAŠKO KOLENO: 13 % tekačev

 

Pogostost poškodb v rekreativni skupini tekačev je veliko višja, kot pri rekreativni skupini hitrohodcev. Opazimo lahko, da je tako kljub uporabi pretežno enake opreme in da oboji gibanje izvajajo na enakih površinah in v enakih pogojih. Opazimo lahko, da je največ poškodb tekačev v področju nog, kar definira primaren vir energije za gibanje pri teku. Najti je moč veliko zapisov, kjer redno poškodovani tekači priporočajo učenje hitre hoje kot učinkovito rehabilitacijo po poškodbi in nadomestilo za tek.

 

Primerjava dobro izpostavi glavne razlike in jih poveže z dejanskim vzrokom njihovega nastanka, kar nam pomaga pri razumevanju pomembnosti reda in zavedanja pri gibanju, športu ter delu.

 

Bistvo teka je, da premagaš sebe znotraj ohlapno postavljenih pravil in ob primarnem centru, ki je v nogah. Učenja in potrebe po večanju urejenosti je manj, kot bi bilo potrebno. Razmišljanje tekača je definirano kot »zmorem!« Bolečine, ki na nered in premajhno znanje nadzora nad mišicami in gibanjem opozarjajo, se tekač trudi prezreti, premagati ali ogoljufati. Zavest je običajno usmerjena na doseg cilja za vsako ceno, ne pa iti hireje proti cilju z uporabo zavestnega učenja, boljšega občutka in z zavestno izboljšanim gibanjem.

 

Pri hitri hoji pa je kljub temu, da se vsi naučimo hoditi, preden znamo teči, velik poudarek na učenju tehnike (večanje reda), uporabi telesa kot celote, vse pa usklajeno s pravilno demokratično uskladitvijo skeleta ter mišic. Kontrola nad pravim gibanjem na tekmovanjih je dosledna, priprave na tekmovanja pa so kombinacija vadbe, treningov. Razmišljanje hitrohodcalahko definiramo kot »znam in zmorem!«

 

Pravilnejši odnos do pomena znanja nadzora nad mišicami in urejenega gibanja pri katerem koli športu vodi v zmanjšanje poškodb in bolečin. Zavestni nadzor, pravila, ki spodbujajo učenje, kot tudi trdo delo so nuja. Športnikov odnos bi naj bil: usklajena raba celotnega telesa, uma in mišic ob najboljši možni samokontroli ter vestnost do dviga sposobnosti. »Znam, da bi lahko več zmogel!«

 

Ta pristop priporočam vsem vrhunskim ter rekreativnim športnikom, še posebej pa tistim, ki jih pestijo ponavljajoče se poškodbe brez jasno definiranega razloga. Pri vseh, ki si vzamejo čas za postopno implementacijo zgoraj napisanega v svoj šport, to povzroči bistveno zmanjšanje entropije, boljšo pretvorbo energije v delo in gibanje ter drastično zmanjšanje poškodb in hkrati povečanje motivacije za vadbo in trening.

 

Aleš Ernst, učitelj AEQ metode, učitelj klinične somatike

 

tel. : 00386(0)74990871
mail: info@aeq.si
YouTube Facebook